Vtisi bralcev

“Tina, rada bi se zahvalila, ker ste nam bralcem prinesla super knjigo 22, ki jo ravno berem te dni in je kljub zasedenemu urniku, ki ga imam, tisti pravi zaključek dneva. Teme, s katerimi se ukvarjate v knjigi (ter tudi na svojih ostalih prispevkih), so mi zelo blizu in hvala vam, ker z njihovo pomočjo prihajam še bližje k sebi.”

– Tanja Pavic


“Tina , hvala! Hvala za priložnost, za potovanje, za vprašanja, ki so se pojavljala in zahtevala biti iskren do sebe. In hvala za občutke, ko enostavno uvidiš, da konec ni nujno konec, ampak je nov začetek ali (odloženo) nadaljevanje. Se ne poznava, a iskrene čestitke k vsem vašim uspehom, sreči in moči preseči ‘obstoječe sprejemljivo stanje družbe’ in ker to delite z vsemi tistimi, ki si tega želimo. HVALA, le tako naprej.”

– Lejla Helbl


“Knjigo 22 sem začela brati ravno takrat, ko sem pustila službo, tako da se me je že zaradi tega zelo dotaknila. Sicer sem pa tudi bolj “globoka” in ob”čutljiva duša”. Pohvalila bi vaš stil pisanja, saj je branje tekoče, berljivo in zelo zanimivo! Knjigo bi označila kot “bogato” in nekako bi mi šlo bolj skpupaj, da bi jo napisala neka malo starejša oseba, ki je v življenju dala že precej skozi . Vi pa ste še mlada, zato vse pohvale za res bogato in globoko zgodbo! Pa verjamem, da tudi resnično. Nekateri ljudje se te enostavno dotaknejo bolj kot drugi, jih čutiš, si z njimi povezan na neki višji ravni, medtem ko drugih pač ne čutiš tako.”

– Kristina Pukl


“Že nekaj časa občasno spremljam vaše delo, vaše razmišljanje, članke … in vas čutim, kako zelo “drugačni” ste od večine ljudi, kako zelo prebujeni ste … Vse to je bil razlog, da sem se odločila prebrati vašo knjigo – priznam, pričakovala sem veliko, toda tega, kar sem dobila, se ne da opisati z besedami – vaša knjiga je močno presegla moja pričakovanja in ob samem branju sem morala večkrat glasno reči: ‘Vau, ona resnično pozna stvari, ki so našim očem in umu tuje, ona resnično ve, o čem piše, pozna zakonitosti življenja, pozna delovanje duš dvojčic oz. komplementarnih partnerjev, ve, kako pomembna je ljubezen, ve, kaj pomeni praznina …’ Navdušena sem. Ko sem brala vaše delo, se mi je zdelo, da berem svojo zgodbo. Kako res je, da se mora človek najprej povsem izgubiti, da se lahko najde v svojem bistvu, da lahko uskladi um, dušo, duha in telo, da lahko premaga ego, ki tako hlasta za hrano in ne želi “umreti”. Da človek najprej misli, da je nekaj izgubil, a kasneje dojame, da se je vse skupaj moralo zgoditi, da se je spet našel, da naključij ni. Skratka, čestitke za vaše delo. Hvala, ker ste sebe delili s svetom, ker sledite svojemu poslanstvu. V veselje mi bo, če vas bom kdaj spoznala v živo in lahko z vami poklepetala o božji psihologiji, ki je tako zelo preprosta in tako zelo na dosegu rok, če bi si le upali pogledati v svoje srce, v svojo notranjost, če bi se le upali soočiti s praznino v nas …”

– Ines


“Že nekaj časa tudi sama iščem svoj višji pomen, postajam jaz, berem različne knjige in veliko časa posvetim temu, da se poskušam razumeti, se prepoznati. Prebrala sem kar nekaj knjig, a knjiga 22 je bila ena tistih, ki se me je precej dotaknila. Verjamem, da se vsak bralec prepozna v njej. Tudi jaz sem se.
Knjiga me je zelo pomirila. Pomirila zato, ker sem spoznala, da nisem edina na tem svetu s podobni izkušnjami. S temi, ko se v sebi nisem dobro počutila. Tudi meni so se tla včasih dobesedno zamajala. Predvsem pa sem bila vesela zato, ker se mi je manj kot mesec dni po prebrani knjigi zgodilo, da sem tudi sama zaslišala svoj notranji glas. To je zelo poseben občutek in sama ne poznam veliko ljudi, ki bi se jim dogajalo podobno. Takrat sem bila zelo vesela za knjigo 22. Vsaj “ona” je pripovedovala enako. Vedela sem, da nisem sama. Danes je moj notranji glas moj glavni kompas v življenju. In če bi takrat, ko sem mu začela slediti, ljudem povedala, kaj delam, bi me imela večina za zmešano. Meni pa se to obrestuje.”

– Maja Tomc